Nekaj malega o emulzijah sem že pisala v prispevku Razlika med kremo in mazilom. Tukaj pa bom zajela osnove za pripravo preproste emulzije.
EMULZIJA = voda + maščoba + emulgator
Emulzija je stabilna zmes dveh tekočin, ki se naravno ne mešata med seboj. Kot vemo, se voda in olje zaradi površinske napetosti ne mešata, ampak vedno silita narazen. Zato potrebujemo še emulgator, ki zmanjša površinsko napetost med vodo in oljem. Tako se voda in olje med sabo zmešata in nastane emulzija. Pod emulzije spadajo kreme, losjoni, mleko za telo.
Emulzije izdelujemo v treh fazah.
FAZA A – vodna faza – to so voda in v njej topne sestavine (voda, glicerin, zgoščevalec vodne faze, emulgator, če je topen v vodi)
FAZA B – maščobna faza – maščobe in v njej topne sestavine (olja, masla, lanolin, emulgator, če je topen v maščobah)
FAZA C – hladna faza – aktivne in vlažilne sestavine ter konzervans (eterična olja, vitamini, barvila, olja, ki niso odporna na toploto)
V osnovi poznamo dva tipa emulzij, glede na to, katera faza je notranja in katera zunanja, kar dosežemo z ustreznim emulgatorjem.
O/V – emulzija tipa olje v vodi – to pomeni, da se olje dispergira v vodi in je voda zunanja faza. Te emulzije so bolj mazljive, se bolj vpijajo v kožo in puščajo bolj prijeten občutek na koži. Primerne so za vse tipe kože.
V/O – emulzija tipa voda v olju – to pomeni, da se voda dispergira v olju in je olje zunanja faza. Te emulzije puščajo bolj masten občutek na koži in so manj mazljive. Po navadi nam ni treba dodajati konzervansa, ker olje objame vodo. So primerne za suho kožo in zaščito otroške kože pred mrazom.
Kako bomo zasnovali formulo za emulzijo, je odvisno od naših potreb.
Najprej se vprašamo, kaj želimo od kreme. Kako se razmaže na koži, kakšen občutek pusti na koži po mazanju, koliko se vpije, koliko nas nahrani, navlaži ali zaščiti? Glede na to moramo izbrati ustrezne sestavine.
VODNA FAZA
Tukaj se moramo predvsem odločiti, ali bomo dali v kremo destilirano vodo ali morda hidrolat, kateri zgoščevalec bomo uporabili, in koliko glicerina bomo dodali. V emulzijah uporabljamo destilirano vodo, da preprečimo razmnoževanje mikrobov. Odličen nadomestek so hidrolati, ki imajo blagodejne učinke na kožo. Zgoščevalec vodne faze vpliva na stabilnost in kompaktnost emulzije. Če želimo narediti bolj lahko kremo za mastno kožo, bomo morali uporabiti akrilne zgoščevalce (Carbomerji in Carbopoli), če pa želimo bolj hranljivo kremo primerno za suho kožo, pa bomo uporabili ksantan gumi. Paziti moramo, da ga v emulziji ni preveč, ker tako daje občutek potenja in se vleče. Glicerin je vlažilec, ki nase veže veliko vode in jo zadržuje na koži. Je nepogrešljiv pri negi suhe in zrele kože.
MAŠČOBNA FAZA
Kakšno količino maščob bomo v emulziji uporabili, je odvisno od tipa kože in za kateri del telesa bo. Obraz izloča več sebuma, zato so kreme za obraz navadno manj mastne. Spet je odvisno ali je krema za dnevno ali nočno nego ali je zima ali poletje. Navadno se v kremah za obraz uporablja do 35 % maščob. Pri zelo suhi koži lahko tudi več. Za mastno kožo pa se dodaja bistveno manj maščob npr. 20 % oz. v poletnih mesecih 10 %. Vsak zase mora ugotoviti, kaj mu najbolj odgovarja. Katere maščobe bomo uporabili je spet odvisno, kaj želimo, da nam prinesejo. Jaz najraje kombiniram olja in masla, ker so masla odlična za nego suhe in zrele kože še posebej pozimi. Več, ko dodamo masla, bolj bo krema kompaktna in mastna. Izbira emulgatorja je odvisna od tipa emulzije, ki jo želimo narediti (O/V ali V/O), kakšno konsistenco želimo, od količine maščob … Jaz najraje uporabljam za emulzije tipa O/V Olivem 1000 ali Phytocream 2000, ker delam kreme za normalno, suho in zrelo kožo. Za emulzije tipa V/O pa uporabljam Olivem 900.
HLADNA FAZA
Tukaj dodajamo predvsem aktivne in vlažilne sestavine ter konzervans. Delež le-teh je majhen, ker so zelo koncentrirane in jih sicer emulzija ne sprejme. Kaj boste uporabili, je odvisno od tega, kaj želite doseči. Maksimalne količine so navedene na straneh proizvajalcev oz. ponudnikov sestavin. Nazadnje dodamo še konzervans, brez katerega bi se krema pokvarila v par dneh. Konzervans učinkovito zatira razvoj in rast bakterij, kvasovk in plesni, zato brez njega pozabite na izdelavo emulzij. Jaz uporabljam Cosgard, ki ima certifikat za uporabo v naravni kozmetiki. Pri dodajanju konzervansa morate biti zelo previdni, da ga ne daste preveč. Bodite točni, kajti prevelike količine lahko iritirajo kožo, zato ga dodajamo samo toliko, kot je potrebno za stabilnost kreme. Na koncu rada dodam še nekaj kapljic eteričnih olj, ki imajo blagodejne učinke na kožo in lepo dišijo. To fazo dodajamo v emulzijo, ko se le ta ohladi na približno 40°C.
IZDELAVA EMULZIJE
Pripravimo vse potrebno, steriliziramo pripomočke in stehtane sestavine damo v čaše. Za vsako fazo potrebujemo ločeno čašo. V parni kopeli segrejemo fazo A in fazo B. Do katere temperature segrevamo, je odvisno od sestavin. Najbolje, da se držimo navodil proizvajalca. Po navadi segrejemo obe fazi do enake temperature. Seveda ne želimo segrevati preveč, ampak toliko, kolikor je potrebno, da se stopi emulgator, ki se po navadi stopi zadnji. Odstavimo z ognja in vodno fazo počasi vlivamo v maščobno fazo in mešamo, dokler se ne naredi homogena zmes. Ko se emulzija ohladi na približno 40°C, dodamo fazo C in še enkrat dobro premešamo. Najbolje, da mešamo s paličnim mešalnikom, drugače se nam sestavine ne bodo porazdelile po celotni emulziji.
FAZA A
FAZA B
Ko emulzija doseže sobno temperaturo, jo stehtamo in nadomestimo vodo, ki je izhlapela. Voda namreč med segrevanjem hlapi. Koliko jo bo izhlapelo, je odvisno od časa segrevanja in temperature. Zato že na začetku stehtamo prazno čašo, v kateri bo emulzija. Če delamo 100 g emulzije, in čaša tehta 102 g, mora biti končna masa 202 g. Razlika v masi je izhlapela voda. Nadomestimo jo tako, da na koncu dodamo emulziji destilirano vodo ali hidrolat in ponovno dobro premešamo. Vodo lahko dodajamo le emulzijam tipa O/V, ker je voda zunanja faza.
Na koncu izmerimo še pH. Nekateri konzervansi in aktivne sestavine lahko namreč vodijo v spremembo pH. pH kože je kisel in tako bi morale imeti kreme za obraz in telo pH med 5-6,5. pH ne moremo meriti maščobam in emulzijam tipa V/O. Če je potrebno, popravimo pH. Za znižanje pH uporabimo nekaj kapljic raztopine citronske ali mlečne kisline, za zvišanje pH pa uporabimo nekaj kapljic 20 % raztopine NaOH. Nato ponovno preverimo pH.
Ko je emulzija končana, jo prelijemo v primerno embalažo.
Več si lahko preberete v prispevku Kako se lotimo izdelave domače kozmetike.
PARNA KOPEL
FAZA C
One thought to “Emulzije”
Pingback: GALENOVA KREMA – NEGUJEM SE NARAVNO